BENEDIŠKI CERKVI

Župnija sv. Benedikta v slovenskih goricah je rimokatoliška teritorialna župnija, njena nadškofija je pa Maribor. Župnija ima glavno cerkev sv. Benedikta, v središču Benedikta in njeno podružnico, cerkev sv. Treh Kraljev, ki se nahaja na griču nad Benediktom.

CERKEV SV. BENEDIKT

Cerkev sv. Benedikta je danes triladijska zgradba, v celoti je obokana, kar je posledica postopne razširitve. Pred obnovo je cerkev spadala med najstarejše na slovenjegoriškem območju. V sredini 11. stoletja je bilo staro cerkveno poslopje zamenjano z večjo, zidano zgradbo, ki danes predstavlja srednjo cerkveno ladjo. Sprva je bila cerkev zgrajena v romanskem slogu, kasneje je bil pa v 12. stoletju prizidan stolp, ki se razlikuje po slogu, saj je ta gotski. V 16. stoletju so k romanski ladji prizidali še poznogotski prezbiterij, v drugi polovici 19. stoletja pa so prizidali še dve stranski ladji. Danes cerkvena oprema obsega prižnico, pet oltarjev in je v večini neogotskega sloga. Edino posebnost po slogu pa predstavlja stranski oltar, ki izhaja iz časa poznega baroka. Sam cerkveni stolp je pa svojo sedanjo podobo pridobil komaj leta 1885.

Ob sami cerkvi se nahaja še baročno župnišče, v katerem so shranjene slike nekaterih benediških župnikov iz 18. in 19. stoletja. Cerkev sv. Benedikta je 18.11. 2018 dobila tri nove zvonove, s tremi zvonovi je obdana pa že od nekdaj. V 1. svetovni vojni je oblast prvič v zgodovini pobrala zvonove, leta 1924 je župnija zvonove dobila nazaj, a sta bila dva zaplenjena leta 1943. konec 60-ih sta bila pa župniji vrnjena.

CERKEV SV. TREH KRALJEV

Cerkev sv. Treh kraljev je podružnica cerkve sv. Benedikta, ki stoji na 305 metrov visokem griču. Zgraditi jo je dovolil salzburški nadškof Matevž Lang pl. Wellenburg leta 1521, kot podružnico cerkve sv. Benedikta. Med leti 1521 in 1528 je bila najprej zgrajena enoladijska cerkev, najverjetneje je bil dokončan leta 1558. Zvonik so pozidali skupaj še z dvema ladjama v drugi polovici 16. stoletja. Zakristijo z oltarjem so pa prizidali komaj med leti 1756 in 1757. Celotno notranjost in zunanjost cerkve so v celoti obnovili med leti 1902 in 1903. Danes je cerkev sv. Treh Kraljev poznogotska triladijska cerkev in sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji.

Štiri zunanje portale krasijo oporniki ter venčni zidec, ki se nad vrati in pod okni pravokotno lomi. Posebnost je zvonik, ki je nadstropje višji kot sleme strehe in ima dodan stolpič s stopniščem. Cerkev okrog krasijo štirje vhodi, z juga, zahoda in severa predstavljajo cerkev trije bogato členjeni portali, zadnji na južni strni prezbiterija je pa preprostejši. Notranjost cerkve je tridelna stopnjevalna dvorana. Sklopi so osem-kotni in imajo konkavno posnete stranice in geometrično okrašene baze. Obok glavne ladje leži na konzolnih služnikih, ki se na vrhu razdelijo v mrežasto prepleteno grebenje. Najpomembnejši so oltarji. Najstarejši je oltar Kristusovega rojstva, ki ima značilen gotski krilni oltar. Drugi oltar je malo preprostejši, nima nikakršnega prizora iz zgodovine kot najstarejši, ki ima prizor Jezusovega rojstva. Ta oltar je iz leta 1620 in je posvečen Trem kraljem. Tretji oltar, iz leta 1611, pa prikazuje Marijino vnebovzetje. Zanimiva je tudi kamnita prižnica z reliefi, ki stoji ob stebru ob slavoloku.